Pastir / Pastirjeva opravila / Obramba pred zvermi
Napadi zveri
Pred manj kot sto leti, ko je bil tudi na Veliki planini še redek gozd, so napadale živino različne zveri, predvsem medvedi in volkovi, zato so pastirji varovali živino tudi ponoči. Volkovi so se navadno začenjali oglašati iz Maklenovca in od Konjščice, z njihovim tuljenjem pa je naraščala tudi pastirjeva skrb za živino. Čeprav je bila ograja v oseku zelo gosta in visoka do dva metra, so jo volkovi včasih preskočili, ovci pa pregrizli uhelj, če ga je le pomolila skozi plot. Volkove so pastirji ponoči odganjali z gorečimi poleni, ker so vedeli, da se volk ognja zelo boji. Pogosto so pastirji presedeli vso noč na dvonožnih stolih, da bi zagotovo ostali budni.
Volčje luknje
Spomin na volkove so tudi tako imenovane voukove wukne, ki jih srečamo na poti s Kisovca, pa na Sušavah in na Veliki planini pod Žrelom (Voukóva jama). Volkove so lovili tako, da so luknjo prekrili z vejami, nanjo pa za vabo nastavili kos mesa. Luknje so kopali do 2 m globoko na takih mestih, kjer so vodile volčje poti. Ujeto žival so potolkli s koli. Ovce na paši so pred volkovi varovali ovčji psi. Okoli vratu so imeli železno grebeníco, ovratni pas z navzven obrnjenimi bodicami. Za obrambo je imel pastir pri sebi manjšo sekiro; ta mu je rabila tudi za trebljenje planine. Nekoč so pastirji nosili sekire zadaj za pasom ali za vratom, tako da so toporišče zataknili za ovratnik suknjiča. Zadnji, ki je po starem nosil sekiro za vratom, je bil rajnki Preskarjev Andrej.
Podobe "iz zaobljube"
 "Oljna votivna podoba iz 1770, podarjena v zahvalo za rešitev pred volkom (Gorenjski muzej - Kranj).")
Že od prve svetovne vojne so pregnali v Kamniških Alpah vse volkove in danes živijo le v pastirskem izročilu zgodbe o nevarnostih, ki so jih nekoč preživljali pastirji na planini. Na takšen nevaren dogodek spominja podoba "ex voto" iz leta 1770, ki jo je "iz zaobljube" daroval kmet-pastir, ker se je na priprošnjo sv. Antona Puščavnika rešil pred volkovi na planini. Avtor te slike, ki jo hranijo v cerkvi sv. Antona v Podvolovljeku, je po imenu neznani mojster, ki je slikal v okolici Kamnika med letoma 1762 in 1796.