Stavbe
Razvrstitev bajt
 "Ovalne bajte so nudile pred drugo svetovno vojno enovito podobo (avtor neznan).")
Ko se bližamo pastirski vasi na Veliki planini, nas pozdravijo že od daleč srebrno sive, v soncu bleščeče se lesene strehe pastirskih bajt med slikovito oblikovanimi sivkastimi gričami (skalami) in zeleno travnato preprogo. Če se približamo Veliki planini z Male, se zdi, da stojijo pastirske bajte na nekakšni položni ravnici. Če pa pogledamo z nasprotne više ležeče strani, opazimo, da so pastirske bajte razsute po robu široke kotanje, ki se na vzhodu preveša v Tiho dolino. Ko se bolj približamo pastirskemu selišču, vidimo, da vsako bajto obkroža nizka ograja, plot, za katero živina v ósku v lepem vremenu počiva. Ograja je narejena iz tanjših smrekovih debel, strgač (s štrcljji okleščenih vej, da živina ne sili noter), tako da so debla naložena med dva navpična kola, povezana v vrhu še s smrekovim ročem. Vhod v osek zapira lesa.
 "Velika planina iz zraka (Geodetski zavod, 1971).")
Na gručasto razvrstitev bajt po planini je največ vplivala oblika zemljišča, pa tudi vremenske razmere, saj postavljajo kmetje pastirske bajte že dolga stoletja vedno na ista mesta: v zavetrne lege in na manj vlažne kraje ter z vhodi na vzhodno ali južno stran. Nič manj pomembna za razvrstitev bajt po planini je bila tudi želja, da bi sosedje iz vasi imeli pastirske bajte skupaj. Na Veliki planini so pastirske bajte združene v dve večji gruči, medtem ko so na Mali in Gojški planini bajte bolj raztresene.
Razvrstitev bajt leta 1826
Kako so bile razvrščene bajte pred skoraj 150 leti, kaže franciscejski kataster iz leta 1826. Iz mapne kopije razberemo, da je bila tega leta Velika planina obljudena s 63 pastirskimi bajtami; kar 31 se jih je stiskalo v večji gruči, vse druge pa so bile v njeni bližini. Na območju sedanje Male planine je bilo tedaj komaj 36 bajt. Franciscejski kataster žal ne vsebuje podatkov, kdo so lastniki pastirskih bajt, ki jih je risar na mapni kopiji Velike in Male planine obkrožil v skupine in te oštevilčil s številkami od 51 na Mali planini do 68 na Veliki planini. Večjih in manjših gruč ter posameznih bajt je po številu 18, prav toliko pa je bilo nekoč tudi vaških sosesk, zato domnevamo, da so posamezne gruče oblikovale vaške soseske. Če bi bila v katastru navedena imena kmetov, ki so bili lastniki tistih bajt, bi s tem tudi lahko razvozlali, katere vasi so imele leta 1826 pastirske bajte na Veliki planini. Najbrž so tam prvi pasli kmetje iz najstarejših vasi pod južnimi pobočji Kamniških Alp: iz Stranj, Stahovice, Županjih Njiv in Godiča.
Na podlagi franciscejskega katastra je Vlasto Kopač ugotovil, da so na območju Velike planine nekdaj pasli domačini iz vasi zahodno od reke Kamniške Bistrice, na območju Male planine pa tisti, ki so bili doma vzhodno od reke (V. Kopač, 2006).
 "Zemljevid Velike planine (1971) z vrisanimi in oštevilčenimi pastirskimi bajtami. Vsaka ima svoje domače ime (risba V. Kopač).")
 "Razvrstitev bajt (1826) – Franciscejski kataster občine Črna, protokol št. 301. Na Veliki planini je bilo takrat 63, na Mali planini pa 36 bajt.")
Veliki stan in Mali stan
Na davno obljudenost obeh pastirskih selišč bi mogli misliti tudi zato, ker še dandanes pravijo domačini obema pastirskima seliščema na Veliki in Mali planini Velk stan in Maw stan. Beseda stan pomeni tukaj naselje (prav tako tudi Stovniški stan ali Dovja raven), v nasprotju z bohinjskim kotom, kjer ta beseda pomeni pastirsko bajto ali tudi senik. Kateri pomen je prvotnejši, ne vemo. Tenkočutnemu opazovalcu pastirskega življenja na planini tudi ne uide, da pastirji v pogovorih omenjajo vsako bajto z domačim imenom. Z velikim spoštovanjem in tenkim posluhom za ljudski jezik je imena bajt z vseh treh planin zbral Vlasto Kopač (V. Kopač, Iverí z Grintovcev, 2006).