geografski položaj
Zemljepisni oris
 "Velikoplaninski pašniki zajamejo več kot 1000 ha površine. Pogled na Veliko planino z Mokrice (T. Cevc, 1996).")
Velika planina leži v Kamniških ali Savinjskih Alpah. Obsega vso Poljansko planoto, ki jo sestavljajo Velika, Mala in Gojška planina (poleg nje še planina Dôvja raven ali Stovníški stan in planina Marjanine njive), Konjščica in planina Dol. Planina je nastala na naravni gozdni meji, ki je tod potekala na višini okrog 1600 m. Velikoplaninski pašniki se razprostirajo približno 1550 m visoko, kjer se je nekoč širil strnjen gozd (E. Čerček, 1948).
 "Zemljevid Slovenije")
Velika planina, v ožjem pomenu, je največja slovenska planina, saj meri kar 557 ha. Na njej se lahko prepase več kot 300 glav goveje živine. V najnižjih območjih jo še prekriva redek smrekov, macesnov in bukov gozd, višji deli pa so nekoliko kamnitni in ponekod poraščeni z ruševjem. Za pašo je najugodnejša okolica pastirskega selišča.
Sestava tal
Tenka plast zemlje, ki prekriva obširno planoto, je nastala s preperevanjem wengenskih kamnitnih skladov, ki sestavljajo vrhnjo geološko plast. V začetku maja pašniki ozelenijo in "Višji svet Velike planine prekriva ruševje (J. Kališnik, 1970).")
dajejo poleti dobro pašo živini. Višji svet Velike planine ponekod prekriva ruševje (J. Kališnik, 1970). Apnenčasti sestav tal je kriv, da planini občutno manjka vode; pastirjem je na voljo le šibek studenec, živini pa nekaj lokev. Precej številne so lijakom podobne kraške vrtače in nekatere zijalke: te prekriva gosto in nizko ruševje, ki se razpreda z nizkimi koreninastimi vejami prav do bližnjih vrhov, po njihovih stenah pa se spreletavajo skalni plezalčki (Tichodroma muraria, L) in planinske kavke (Ryrrohocorax graculus, L), ki jim domačini pravijo krampučki ali kavri. Veliko planino zapira pred vetrovi le na zahodu nekaj višji greben Gradišča, na druge strani pa je na široko odprta; zato tod poleti in pozimi gospodari burja, po kateri je Velika planina še posebno znana. Kljub burji imajo pastirji odprto planino radi, saj se jim z nje odpira vabljiv pogled na gorske vrhove.
Pogled s planine
Najlepši razgled na skalnate vršace je s poti na planino Konjščica. Od tam se pokažejo kopasti Krvavec, travnata Mokrica nad dolino Kamniške Bistrice in piramidasti Grintovec. Pogled na sklenjeno verigo vrhov se dlje časa ustavi na najlepšem med njimi, na vitki Skuti, ki ima za sosedo na zahodu sfingasto Štruco, na desni pa Rinke. Vzhodno od njih se vzpenjata priostrena Turska gora in mogočna, plečata Brana, s te pa zdrsi pogled na Kamniško sedlo (Jermanova vrata), izza katerega pogleduje nazobčani vrh Mrzle gore. Nato zastre obzorje mogočni greben Planjave, ob njej pa se zarežejo v oči rogljičaste škrbine Škarij, dokler se ne poženemo s pogledom v lepi stožec Ojstrice, vzhodnega varuha gorske verige. Kakor mogočna kulisa z belino snegov v osojnih jezikih se razkriva človeku to mogočno gorsko obzorje na zahodu in severu. Na vzhodu pa se pogled še ustavi na dvoglavem Rogatcu in Lepenatki, proti jugu na Kranjski rebri ali Kašnem vrhu ter na Plešivcu nad Črnivcem.
 "Velika planina in vršaci v ozadju.")
 "Velika planina in vršaci v ozadju.")
Pešpoti
Do Velike planine nas pot popelje iz Kamnika ob šumeči Bistrici, ki je izpeljala strugo pod mekinjsko rečno polico ter pozdravlja ob poti naselja Godič, Stranje in Stahovico. Tu se znajdemo v stisnjenem koritu, kjer se stekajo doline Bistrice, Črne in Bistričice. Iz Stahovice vodi glavna pešpot, po kateri gonijo tudi živino na pašnike Velike, Male in Gojške planine. Že v začetku se pot vzpne in drži skozi gozdove ter zaselek Prapretno mimo stare, v pozni gotiki povečane cerkve sv. Primoža in Felicijana (826 m), mojstrsko poslikane s poznogotskimi freskami, ter mimo gotske cerkve sv. Petra. Nato se pot dvigne na Sušave in čez Pasjo peč nad planino Kisovec (1200 m). Nekoliko više se gozd počasi redči in se začenjajo obširni pašniki Male, Gojške in Velike planine (1500 m).
 "Zračni posnetek Velike planine med žičnico in pastirskim seliščem.")
 "Zračni posnetek pastirskega selišča na Veliki planini.")
Planine
Na severovzhodu Male planine se pašne trate naslanjajo na vrh Bukovca (1553 m), kjer se stikajo Velika, Mala in Gojška planina ter planini Dôvja raven ali Stovníški stan in Marjanine njive. Dôvja raven je severovzhodno od Bukovca, Marjanine njive vzhodno od njega, Gojška planina pa se razprostira južno, nekoliko niže od Bukovca, in se preveša na vzhodu v strma pobočja proti prevalu Volovljek, kjer sta Kranjski in Štajerski Rak. Velika planina je severno nadaljevanje Male planine. Med temi planinami je Velika največja in tudi najvišja (1500-1600 metrov). Njeni najvišji vrhovi so na zahodu, kjer se dvigata Poljanski rob (1569 m) in Gradišče (Njivice, 1666 m), na severu pa je Koritni vrh (1648 m). Od tod se pot z Velike planine spusti do planine Konjščica in v Dol.
Žičnica
Leta 1963 so na Veliko planino zgradili žičnico, s katero se je mogoče prepeljati iz Kamniške Bistrice (izpod Kraljevega hriba in Kopišč) na vrh Šimnovca (1407 m), od tam pa s sedežnico do vrha Gradišča (1666 m). S tem je postala največja slovenska planina dostopna iz doline v nekaj minutah.