Pastir / Prehranjevanje pastirja
Oskrba z drvmi
 "Po stari navadi so nosili pastirji sekirico zataknjeno zadaj za pas (T. Cevc, 1967).")
Za kuhanje in ogrevanje potrebuje pastir drva. Kurjavo si preskrbi v gozdu, kjer požaga ali poseka suho drevje. Suhega drevja je premalo, zato si žal "pomagajo" redki pastirji tudi tako, da osamljeni smreki obelijo ozek pas lubja pri tleh, da se drevo posuši. Dandanes ni skoraj nobenega drevesa blizu Velikega stanu, pastirji morajo po drva precej daleč stran od pastirskih bajt.
Priprava jedi
Pastir se hrani na planini bolj preprosto in tudi manj izdatno kakor na vasi. Hrana je slabša večkrat tudi zato, ker jo pripravlja sam in ker od doma ni vajen kuhe.
Starejši pastirji niso preveč ješči in so zadovoljni, da se vsaj enkrat na dan do sitega najedo, medtem ko si mlajši kuhajo vsaj trikrat: zjutraj, opoldne in zvečer. Ob sobotah ali nedeljah prinese kdo od domačih pastirju na planino kruha pa nekaj masti, makaronov, riža in pijače. Uživa pa še mleko, sir, skuto, smetano in kumare.
Maselnik - masovnək
Iz smetane pripravljajo pastirji še dandanes zelo starosvetno jed masovnək. V posodo zlijejo nekaj smetane in jo na ognju zavro. V vrelo smetano nato nasujejo z vevnico malo koruzne moke in jo osolijo. Zvaro mešajo toliko časa, da se začne izcejati maslo, takrat je masovnek skuhan. Kdor te jedi ni vajen, je ne more pojesti dosti, ker je zelo nasitljiva in slana.
 "Posebna pastirska jed maselnik, pripravljena iz scvrtega masla in koruzne moke (T. Cevc, 1996).")
 "Ajdovi žganci v lončeni skledi (T. Cevc, 1996).")
Ajdovi žganci
Pred pol stoletja so pastirji zelo radi kuhali mlečno kašo in ajdove žgance. Te so pripravili s krompirjem in jih jedli zabeljene z ocvirki. Krop, ki je ostal, ko so žgance odlili, so prav tako porabili. Jedli so ga okisanega pri žgancih, dober pa je bil tudi pomešan z mlekom: imenovali so ga župák. Kar je žgancev ostalo, so jih dali v ponev in jih dobro potlačili, potem pa malo popekli na žerjavici, da so jih lahko jedli, če so bili lačni. Neredko je zašlo v ponev tudi gamsovo meso, ki ga je prinesel pastir s prepovedanega lova.
Pastirji jedo danes s krožnikov in s kovinskim priborom, pred prvo vojno pa so jedli le iz glinastih latvic in z lesenimi žlicami.