stavbe / kapela marije snežne
Postavitev kapele l.1938
 "Kapela Marije Snežne pred l. 1945 (avtor neznan).")
Velikoplaninski pastir je pravzaprav kmečki človek in vajen tradicionalnega kmečkega ritma, po katerem sledi šestdnevnemu delu nedeljski počitek, povezan z obiskom nedeljske maše in družabnostjo, zato je vsega tega na planini pogrešal. Leta 1939 so postavili kapelo Marije Snežne. Gradnje kapele se spominja arhitekt Vlasto Kopač:
"Ko je odlezel sneg maja 1939, so tesarji na Veliki planini začeli z delom za kapelo Marije Snežne in proti koncu junija so že za likof pribili smrečico na njeno sleme. Že prejšnje leto so Velikoplaninci poiskali za kapelo primeren prostor na travnati ravnici vzpetine ob jugovzhodnem robu pastirskega selišča, od koder je lep razgled po Velikem stanu in njegovi okolici."
Opis kapele
 "Kapela Marije Snežne je prilagojena po gradivu (kamen, les) in po obliki (apsida) pastirskim stavbam na Velikem stanu (risba V. Kopač).")
Kapela Marije Snežne je po gradivu (kamen, les) in po obliki (apsida) prilagojena pastirskim stavbam na Velikem stanu (risba V. Kopač). Skico, pripravil jo je arhitekt Jože Plečnik, so dali v roke veščemu tesarju Hauteževemu Petru iz Sidraža:
"Najprej so Velikoplaninci na ravnici po soncu naravnali os bodoče stavbe v smer vzhod-zahod, oklep zakoličili, zatem pa je Preskarjev Andrej pozidal iz kamenja nizek obodni zid, na vzhodni, oltarni strani zaključen v oglato apsido, na zahodni pročelni strani pa je pustil v njem meter široko vhodno vrzel. Na obodni zid so tesarji postavili na križ vezan oklep in seženj visoko leseno obodno ostenje iz zmozničenih, polovičnih smrekovih, z robidnico nažaganih platnjakov. Notranji prostor kapele je v dolžino meril 20, v širino pa 12 čevljev. Leseno ostenje so prekrili z dvokapnim ostrešjem, nad apsido stožčasto zaključenim. Na streho nad pročeljem so posadili še nizek nastrešni stolpič s piramidasto streho in eno lino, obrnjeno na južno stran proti Poljanam. Vanj so na jarem obesili manjši bronast zvon, ki so ga pastirji dobili pri livarju Mostarju na Barju." (Vlasto Kopač, 2006)
Notranjščina kapele
"Ostenje kapele so tesarji obili od zunaj s smrekovimi skodlami, znotraj pa s smrekovim opažem,obe strešini pa prekrili s skodlami v šest plen. Za osvetlitev notranjščine kapele so v streho vdelali dvoje okenskih šip, v pročelje nad vrati pa okroglo zastekleno lino. V notranjščini je bil poleg oltarne menze še macesnov predalnik, nad oltarjem podoba Marije Snežne z Jezusom v naročju, sedeče pred zasneženimi gorami. Slika je delo patra Blaža Farčnika. Lesena kapela Marije Snežne nad veliko lokvijo, kjer se v vročih pašnih dneh napaja živina, je po svoji tesarski izdelavi, vezavi, detajlih in zunanji podobi zgovorno priča, da se je projektant s tesarji vred zgledoval po pastirskih bajtah na Velikem in Malem stanu. Priča tudi, da so tesarji v svojem delu sledili podedovanemu izročilu in lepotnemu kanonu, vraščenemu v zavest gorjancev na južni strani Kamniških Alp, ki je veljal vse do konca druge svetovne vojne." (Vlasto Kopač, 2006)
 "Notranjost kapele s sliko Marije Snežne (N. Križnar, 1996).")
Požig in novogradnja
"Marca 1945 so gorenjski domobranci dokončno upepelil prastaro pastirsko arhitekturo na Veliki, Mali in Gojški planini, s kapelo Marije Snežne in domom Slovenskega planinskega društva vred. Zgorelo je čez sto pastirskih bajt. Nekatere, vezane iz okroglih brun na miš, so bile stare nad dvesto let." (Vlasto Kopač, 2006)
 "Leta 1988 so kapelo ponovno zgradili (F. Stele, 1993).")
 "Kapela Marije Snežne pred mogočnim ozadjem Ojstrice (F. Stele, 1996)")
Več kot štirideset let je minilo, da je dozorel čas, ko so lahko s pridnimi rokami pastirjev in bajtarjev pa tudi s pomočjo drugih, ki jim je bila Planina pri srcu, znova postavili kapelo na starem mestu. Načrte zanjo je narisal inž. arh. Emil Fijavž po predlogi inž. arh. Vlasta Kopača. Sedmega avgusta 1988 je slovesno okrašeno kapelo blagoslovil slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Praznična Velika planina je dočakala veliki dan v prešernem veselju.
Arheološke raziskave
Arheološke raziskave na Veliki planini so leta 1997 prispevale k odkritju ostanka poznoantičnega lonca (4. stol.), najdenega v bližini kapele. Najdba kaže, da se je antični človek (pastir, lovec, nabiralec železove rude?) zadrževal tudi na tej izjemni razgledni točki, ki tudi danes privablja številne obiskovalce.