Stavbe / Nastanek ovalne bajte
Starejše hipoteze
Nenavadno oblikovane velikoplaninske pastirske bajte imajo za seboj zelo bogat stavbno-zgodovinski razvoj. Prvotna bajta naj ne bi imela v notranjosti izbe, podobna je bila ovalni prazgodovinski, zgodnjegrški hiši, ki so jo arheologi odkrili v Stari Smirni in je stara nad tri tisoč let. Ovalno prazgodovinsko hišo je prekrivala šotorasta streha, ki sta jo nosili dve rogovilasti sohi v notranjosti hiše.
 "Prazgodovinska zgodnjegrška ovalna hiša (pribl. 900 pred Kr.). Streho nosita dva stebra znotraj stavbe (po Schefoldu).")
 "Tloris zgodnjegrške hiše iz Stare Smirne iz časa okrog 900 pred Kr. (po Schefoldu).")
Le slutimo lahko, kako je potekal nadaljnji stavbni razvoj velikoplaninske bajte od prvotne oblike zgodnjegrške hiše do današnje pastirske bajte z izbo v sredini. Najbrž je lega odprtega in dvignjenega ognjišča v stavbi odločila, da je človek postopoma zapiral s stenami ognjiščno ploščad in ustvaril še pred slovansko naselitvijo na kamniških tleh današnjo pastirjevo izbo. Nakazani stavbni razvoj bo ostal vabljiva hipoteza vse dotlej, dokler ne bo arheologova lopata odkrila na kamniškem ozemlju bivališč staroselcev in z materialnimi ostanki potrdila obstoj prazgodovinskih ovalnih bivališč na tem ozemlju.
Novejša hipoteza
Nakazani hipotetični razvoj je le ena rešitev vprašanja razvoja velikoplaninske bajte. Ponuja pa se še druga razlaga, po kateri naj bi bili na Veliki planini postavljali do 15. in 16. stoletja le manjše lesene bajte pravokotnega tlorisa; mogoče gre za antično dediščino. Po 15. in 16. stoletju, naj bi dodali bajti okroglo lopo, najprej na zadnji, pozneje pa tudi na vhodni strani. Obe lopi so povezali med seboj tako, da so podaljšali streho na obeh kapnih straneh. Tako so dobili stavbo ovalne oblike s pastirjevo izbo v sredi in z lopo okrog nje, ki je rabila za zavetje živine. Seveda lahko opisani hipotetični razvoj potrdijo edino arheološka izkopavanja na Veliki planini (T. Cevc, 1996; 2006).
Danes se poslavljajo pred našimi očmi zadnje priče pradavnega stavbnega izročila, nenavadne lepote, ki se razprostira pred kuliso slikovitega gorskega ozadja.