Stavbe / Preskarjeva bajta
Požig Velike planine leta 1945
Med novembrom 1944 in marcem 1945 so Nemci in gorenjski domobranci požgali na Veliki, Mali in Gojški planini vseh 122 bajt, večinoma grajenih v tradicionalni ovalni obliki. Ostali sta le dve, ki sta bili pregloboko v snegu. Tako je bila uničena samosvoja pastirska arhitektura z mnogo izrednimi posebnostmi, starimi celo več sto let. Po vojni so gospodarji, razen Preskarja, Vodnika, Špina, Zabrška, Sleuca in še nekaterih, ki so svoje bajte postavili »na stare kamne in staro zidajne«, začeli graditi pastirske bajte z odprto južno stranjo in z okni (V. Kopač, 2006).
Do danes je ohranila edino Preskarjeva bajta tradicionalen stavbni obraz. Leta 1957 jo je spomeniško zavaroval inž. arh. Vlasto Kopač, 4. oktobra 2005 pa jo je Občina Kamnik razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena (V. Kopač, 2006).
Preskarjeva bajta je postavljena na sredi Velikega stana in je častitljiv spomenik velikoplaninske pastirske kulture. Vabljiva je tako po svoji ovalni obliki kot arhaični notranjščini z odprtim ognjiščem.
|
Opis
"Preskarjeva bajta ima vse štiri stene pastirjeve izbe (brunarice) vezane iz petcolskih tesanih platnjakov, spodnji nosilni oklep pa iz sedemcolskih. Platnjaki so med seboj zmozničeni z lesenimi mozniki, ki v vrhu trikotne greble nad vhodom sežejo skozi več platnjakov. Ta osrednji prostor je brez stropa, dimnika in okna, prekrit je s skodlasto streho z latami na kašto. Premična sko "Prečni prerez Preskarjeve bajte. Na trikotni vrh lesene prednje strani – greblo – se opirajo smrekova debla lopniki (risba V. Kopač).")
dla v četrti vrsti skodel na prisojni strešini odpira ozko svetlobno lino, skozi katero sega sončni žarek v zakajeno notranjščino. Dim se z odprtega ognjišča v kotu pri vratih suklja skozi rege med skodlami na prosto. Na prisojni strani sta ognjišče in pograd. Vmes med njima je v strešini svetlobna lina, na osojni strani pastirjevega bivališča pa je pet tesanih polic za mleko in pod njimi krajše leseno korito za vodo. Nad policami in koritom je lesen oder. Skozi izbo sta šest čevljev nad tlemi in za širino podbojev narazen položena dva lesena glajta. Pod v bajti je iz nažaganih plohov, v prednji čelni strani so nizka vrata. Streš "Vzdolžni prerez ovalne Preskarjeve bajte. Lopo postavijo s okroglicami lopniki, oprtimi pri tleh na kamnite opornike, prav tako imenovane lopnike (risba V. Kopač).")
na konstrukcija lope, ki obdaja izbo, je trinajst pahljačasto razporejenih lopnikov, pripetih s klini na štiri stene izbe. Lesen križ z ognjem (križ z žarki) vrh strehe varuje bajto pred ognjeno strelo, podobice na stranici pograda pa so pastirju Andreju nadomeščale domači bohkov kot. Oprema v bajti je uporabna; vse, kar pastir potrebuje pri svojih opravilih, ima pri roki: odprto ognjišče s kamnitim sedovnikom in na njem lončenim sirovnikom, s piskri in ponvijo, lesenim psom za ogrebanje pepela in solnico. Na steni ob ognjišču so za zatikalom lesene žlice in kuhalnice, tam visi posnemavka. Nad ognjiščem se na listih šisernika sušijo kepice sira in v bukovem dimu prekajujejo trníči. Na policah nasproti so sklede z mlekom, torila, cedilo, pisave za trniče ter drugo pastirjevo orodje in posodje." (Vlasto Kopač, 1995;2006)
 "Police v Preskarjevi bajti (J. Kališnik, 1968).")
 "Med novembrom 1944 in marcem 1945 je bila Velika planina požgana, ostale so samo sledi v zemlji (T. Cevc, 1996).")